Sotinski breg - okolica

Pri Gradu na Goričkem je pred 3 milijoni let bruhal zadnji vulkan na območju današnje Slovenije. Ponovno smo ga prebudili v doživljajskem parku Vulkanija, kjer boste lahko dobesedno doživeli njegov izbruh. 

V severnem delu vasi Dolič v občini Kuzma, stoji visok leseni zvonik kvadratnega tlorisa, ki so ga vaščani postavili po 2. svetovni vojni. V notranjosti je zvon, ki so ga pripeljali z Dolenjske.

Cerkev v Pertoči stoji na temeljih okoli 400 let stare majhne cerkvice. Posebnost cerkve iz leta 1963 je unikatni križev pot avstrijskega mojstra p. Wolfganga Koglerja, zdaj že pokojnega kartuzijana iz samostana Pleterje. 

Bogat živalski in rastlinski svet, s katerima je obdano jezero in njegova okolica je zelo vneto proučevala biologinja mag. Bernarda Novak. Po njej je imenovana rekreativna pot okrog jezera - “Bernardina pot”. 

Leta 1934 sta stratosferska letalca profesor Max Cosyns in njegov asistent Nere van Elst z balonom pristala v vasici Ženavlje. Na mestu pristanka stratosferskega balona je bilo leta 1997 postavljeno spominsko obeležje trajne umetniške vrednosti, delo akademskega kiparja, Mirka Bratuše.

Grad je prava posebnost, saj nas najprej preseneti nenavadna oblika notranjega dvorišča z višjim zahodnim in nižjim vzhodnim nivojem, kar je posledica oblike grajskega hriba. Grajsko dvorišče, ki ga obdajajo stolpaste arkade, obkroža peterokotni tloris obodnih traktov, ki sežejo ponekod v prvo, ponekod pa v drugo nadstropje. 

Mineralna voda v Nuskovi vsebuje veliko železa, zato je predvsem priporočljiva za slabokrvne ljudi. V okolici vrelca je tudi s slamo pokrita hiška, kjer se lahko odpočijete. V neposredni bližini vrelca je vrbov drevored. Slatinski vrelec je tudi del Vrbove poti, ki poteka po vaseh Rogašovci, Nuskova in Sveti Jurij. 

Tromejnik je geografska točka na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Na nadmorski višini 365 m je od leta 1924 postavljen mejnik v obliki piramide. Leta 1988 so ob mednarodnem srečanju zasadili lipo, leta 1993 pa namestili slovenski grb. Dostop do Tromejnika je mogoč iz vseh treh držav.

Ob poti so poimensko predstavljene različne vrste iglastih in listnatih dreves, ki rastejo na Goričkem ali pa so bile prinesene od drugod.

Zanimivo je, da v gozdu raste jelka, ki tukaj dosega skrajno točko svojega vzhodnega areala v Sloveniji.